Izredne novice
Domov / Dogaja / Glasba / Kaj imata skupnega glasba in preživetje?

Kaj imata skupnega glasba in preživetje?

Glasba v nas sprošča dopamin, ki vodi do boljšega počutja in večje motivacije.

Naši možgani se na glasbo odzovejo podobno kot na seks, hrano in spanje.

Glasba ni evolucijska potreba – zakaj torej ljudem sploh prinaša užitek in zakaj se nekateri nanjo odzovejo s kurjo poltjo, medtem ko na druge ne vpliva?

Ali kdaj med koncertom postaneš evforičen ali pa z glasbo uspešno ozdraviš slabo voljo? Ljudje vsakodnevno izkušamo zadovoljstvo kot odziv na užitke višjega reda – intelektualne in estetične užitke, med katerimi se znajde tudi glasba. Ker nimajo očitne vloge pri našem preživetju, ni jasno, zakaj v nas karkoli vzbudijo. Užitki nižjega reda so fizični, denimo hranjenje, spolnost in spanje, zato je jasno, da njihovo izpolnjevanje nahrani našo evolucijsko težnjo po preživetju, kar vodi v zadovoljstvo.

 

Zakaj nas telo med poslušanjem glasbe nagradi enako kot med seksom?

Estetični in intelektualni užitki v naših možganih aktivirajo isto nagrajevalno omrežje kot osnovne potrebe po seksu, hrani in spanju (podoben odziv vzbudijo tudi droge). Zadovoljitev intelektualnih in fizičnih potreb nas tako enako nagradi z višjim nivojem dopamina, ki v nas prebudi dobro voljo, energičnost in motivacijo. Odkrili pa so tudi, da si estetični užitki delijo del nevronskega omrežja z moralnim odločanjem. Prav prekrivanje estetične in socialne funkcije ponuja predpostavko, da so nagrade za užitke višjega reda nastale zato, ker smo jih povezovali z družabnimi koristmi. A zaenkrat povezava še ni potrjena.

Sachs upa, da bodo izsledki prihodnjih raziskav lahko pomagali pri ozdravitvi depresije.
Več vlaken, več glasbenih užitkov

Čeprav nagrajevalne mehanizme najdemo pri vseh ljudeh, se čustveni odziv med posamezniki razlikuje do te mere, da nekateri poročajo o kurji polti, drugi pa sploh ne zaznavajo užitka. Se pa recimo normalno odzivajo na ostale intelektualne užitke, denimo denar. Matthew Sachs, nekdanji študent Harvarda, je zato opravil raziskavo na desetih ljudeh, ki ob glasbi postanejo čustveni in na desetih, ki ne. Zaključil je, da imajo prvi gostejši volumen vlaken, ki povezujejo slušni del možganov z območji, ki obdelujejo emocije. Verjame, da so podobni ljudje tudi sicer bolj čustveni na vseh področjih svojega življenja.

Sachs upa, da bodo nadaljnje raziskave o vplivu glasbe na možgane privedle do izsledkov, ki bodo lahko pomagali ozdraviti duševne bolezni, predvsem depresijo.

 

http://www.dostop.si/Slikevsebina/fotograf.JPGDOSTOP.si / KA
https://i0.wp.com/www.dostop.si/Slikevsebina/fotograf.JPG?w=660splet (vir)

Preberi tudi

Za dolgo življenje je zaslužno vino!

Kaj je razkrila raziskava na več kot 1600 devetdeset in več letnikih? Ljudje, ki alkohol in …

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja