Izredne novice
Domov / Novice / Izobraževanje / Pedagogov vse več, država brez dolgoročnega plana

Pedagogov vse več, država brez dolgoročnega plana

Učiteljev splošnih predmetov je preveč, močno primanjkuje strokovnih

Medtem ko nekatere evropske države vnaprej predvidevajo viške in primanjkljaje učiteljev in zaposlovalne načrte pripravljajo za 10 let vnaprej, Slovenija načrtov sploh nima.

Po podatkih Evropske mreže za izmenjavo podatkov o izobraževanju Eurydice v večini evropskih držav beležijo pomanjkanje učiteljskega kadra, tudi v Nemčiji, kjer so pred nedavnim začetkom šolskega leta (nemške šole vrata odpirajo nekoliko prej) opozarjali na primanjkljaj skoraj 40 tisoč učiteljev. Pomanjkanje so lahko le delno ublažili z zaposlitvijo nekvalificiranih kadrov, medtem ko 10 tisoč delovnih mest še sameva.  Slovenija pa ostaja ena izmed redkih držav EU, ki se sooča s presežkom pedagoškega kadra, vsaj učiteljev splošnih predmetov. Na zavodu za zaposlovanje je bilo februarja letos izmed 1130 prijavljenih učiteljev največ učiteljev razrednega pouka (122), slovenščine (99) in likovne pedagogike (96). Po raziskavi, ki jo je leta 2012 med svojimi diplomanti opravila Pedagoška fakulteta Univerze v Ljubljani se najtežje zaposlijo učitelji likovne pedagogike, ki zaposlitev pogosteje kot v šolah najdejo na sorodnih delovnih mestih ali drugih področjih, za katera se sploh niso šolali.

 

Težava sega dlje od gospodarske krize

Razloge so v poročilu Eurydice našli v zmanjšanju prebivalstva in gospodarski krizi leta 2008 ter varčevalnih ukrepih, ki jih je prinesla. Ker so kot odziv na finančno krizo leta 2008 mnoge države uporabile javni denar za stabilizacijo sistema in reševanje bank, se je po opažanjih slovenskega Sindikata vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture ogromno posegalo v javni sektor, tudi šolstvo, najpogosteje z namenom zmanjševanja javnega dolga ter vzdrževanja ostrih proračunskih omejitev. Po podatkih Zavoda za zaposlovanje je bilo februarja 2008, pol leta preden je kriza dosegla naše območje, v evidenci brezposelnih oseb registriranih 751 učiteljev s šesto ali sedmo stopnjo izobrazbe, konec februarja letos pa 1130. A obenem statistika kaže, da je bil tudi predkrizni nivo zaposlenih učiteljev manjši od sedanjega – na trgu je torej preprosto več učiteljev kot nekdaj. Za dolgoletni višek učiteljskega kadra bi tako težko okrivili le gospodarsko krizo.

Tudi zmanjšanje prebivalstva ne more več predstavljati vzroka, saj po podatkih SURS v osnovno šolo že nekaj let vstopajo številčnejše generacije otrok kot pred leti. Generacija lanskoletnih prvošolcev (teh je skoraj 22 tisoč) je tako za četrtino večja od generacije devetošolcev (teh je dobrih 17 tisoč). Število osnovnošolcev pa narašča že vse od šolskega leta 2010/2011, ko so bile šole najbolj praznev zgodovini samostojne Slovenije (skupno 161.046 otrok). Vse bolj polni so tudi vrtci, kar gre pripisati povečanemu deležu otrok, ki jih starši vpišejo v vrtec.

 

Predšolska vzgoja: najbolj oblegana študijska smer v Sloveniji

Nekateri vzroke iščejo v previsokem vpisu mladih na pedagoške smeri. Med najbolj zažele študijske programe pri nas že dolga leta, neodvisno od univerze, spada pedagogika, kjer je višek prijav glede na število razpisanih mest običajno eden izmed največjih. Tudi letos so pedagoške smeri na seznamu desetih najbolj obleganih smeri prvega vpisnega roka (na področju družboslovja) zasedle več kot polovico mest, od tega kar 4 predšolska vzgoja oz. njena ljubljanska, škofjeloška, novomeška in koprska različica. Na Univerzi v Mariboru predšolsko vzgojo prav tako že leta najdemo med peterico smeri z največjim presežkom vpisa. Na seznamu so se znašle tudi specialna in rehabilitacijskater socialna pedagogika. Število razpisanih mest se delno sicer prilagaja potrebam trga, a spremembe so minimalne in zaradi trajanja študija potrebujejo leta, da se opazijo v praksi. Na smeri predšolska vzgoja je na Univerzi v Ljubljani že od leta 2014 let razpisanih 55 rednih mest, dve leti pred tem je število padlo na 45, še nekaj let nazaj pa so se številke prav tako gibale okoli 60. Najbolj vidno se je zmanjšalo število mest za razredni pouk – iz 150 za študijsko leto 2010/2011 na letošnjih 85. Tudi vpisna statistika na mariborsko univerzo kaže, da se na predšolsko vzgojo v povprečju prijavi še enkrat več kandidatov, kot je razpisanih mest, poleg rednih 60 pa jih fakulteta razpiše še 90 za izredni študij. Medtem nekatere smeri, denimo glasbena pedagogika ostajajo nezapolnjene. Tudi v Ljubljani samevajo programi za strokovne učitelje, najmanj se jih vpiše na dvopredmetni smeri fizika-kemija (2017/2018 skupno 5) in fizika-tehnika (2017/2018 le 1), tudi ostale strokovne smeri pa se komaj napolnijo.

Učitelje proizvajamo kot po tekočem traku, ki v preveč primerih vodi naravnost na borzo dela.
Primanjkuje strokovnih učiteljev in učiteljev otrok s posebnimi potrebami

Če je na splošno učiteljev v Sloveniji preveč, pa imajo po poročanju STA v praksi šole težave z iskanjem strokovnih profilov. Medtem ko Ministrstvu za izobraževanje ne vodijo uradnih podatkov o tem, katerih učiteljev je preveč in katerih premalo, pa na podlagi odzivov šol, učiteljev in drugih ocenjujejo, daprimanjkuje predvsem učiteljev za otroke s posebnimi potrebami, so marca letos še povedali za STA. Igor Vulič, Pomočnik ravnatelj Elektrotehniške srednje šole in gimnazije Ljubljana pa jim je povedal, da medtem ko je iskanje učiteljev za splošne izobraževalne predmete hitro in preprosto, iskanje strokovnjakov večkrat ne obrodi sadov. »Imamo pa nasprotno zelo velike težave, ko gre za učitelje strokovnih predmetov. Letos smo objavili dva razpisa za učitelja računalništva in elektrotehnike, a prijav ni bilo,« je dejal marca letos tj. 2018. Za strokovne učitelje računalništva in matematike, ki jih šole navajajo kot zaželene, je število razpisanih študijskih mest v zadnjem desetletju celo upadlo, kot posledica nezanimanja iz strani mladih. Na ljubljanski univerzi so tudi ob razpisu 60 mest uspeli zapolniti le slabo polovico, letos pa so prejeli le 14 prijav za 30 razpisanih mest. Vzrok bi lahko iskali v visokem porastu povpraševanja za računalniško in informacijsko naravnane kadre, zaradi katerega je v primeru, da mlade zanima to področje, odločitev za učiteljski poklic ena izmed najmanj doprinosnih opcij.

 

Na Norveškem načrtujejo 20 let vnaprej, Slovenija načrtov sploh nima

Slovenija je v poročilu Eurodyca izpostavljena kot ena izmed držav EU, ki ne pripravljajo planov za prihodnje zaposlovanje učiteljev. Večina držav s spremljanjem trga dela, rodnosti, migracij in staranja obstoječega kadra predvidi možne scenarije, kar jim omogoča pravočasno predhodno prilagoditev na morebitne presežke in primanjkljaje posameznih pedagoških kadrov. Njihovi načrti so najpogosteje srednje- ali dolgoročni, saj se zaradi trajanja učiteljskega študija, večji presežki ali primanjkljaji na trgu dela ne morejo enostavno izenačiti. Anglija, Avstrija in Finska so le primeri držav, ki načrte pripravljajo za do 10 let naprej. Na Norveškem pa poskušajo že zdaj razmišljati do leta 2040.

Čeprav naše ministrstvo ne zanika problematike zaposlovanja mladih učiteljev, je kot edini vidnejši odgovor ponudilo program, ki bo stanje sicer izboljšal, ne pa tudi odpravil njegovega vzroka. Decembra 2018 objavljen razpis ‘Prva zaposlitev na področju vzgoje in izobraževanja 2018’, ki cilja na zaposlitev 96 učiteljev začetnikov brez izkušenj tako ne bo izkoreninil težave, temveč jo le prestavil za obdobje 8 mesecev, za kolikor bodo izbrani učitelji zaposleni.

 

http://www.dostop.si/Slikevsebina/fotograf.JPGKlara AVSEC
https://i0.wp.com/www.dostop.si/Slikevsebina/fotograf.JPG?w=660splet (vir)

Oceni članek

Hvala!

User Rating: Be the first one !

Preberi tudi

Humanoidni robot na Fakulteti za strojništvo.

Fakulteta za strojništvo (FS) UM prejela programabilnega humanoidnega robota. ​Podjetje PROFIDTP, d.o.o. je Fakulteti za strojništvo …

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja