Izredne novice
Domov / Trendi / Kulsko / Že 7000 let jemo sir

Že 7000 let jemo sir

Znanstveniki odkrili več kot 7000 let stare ostanke sira

Ljudje v Sredozemlju so očitno proizvajali sir že pred več kot 7000 leti. To kažejo ostanki na črepinjah loncev, ki jih je analizirala mednarodna skupina znanstvenikov pod vodstvom ekipe z ameriške univerze Pennsylvania State.

Znanstveniki so preučevali ostanke maščobnih kislin na lončenih črepinjah, ki so jih našli v dveh hrvaških vaseh na dalmatinski obali. Analize so pokazale, da je bila vas Pokrovnik stalno naseljena v obdobju med približno 6000 in 5000 let pred Kristusom, v kraju Danilo Bitinj pa so ljudje živeli v obdobju med približno 5300 in 4800 let pred našim štetjem. Črepinje, ki so jih preučevali znanstveniki, izvirajo iz različnih časovnih obdobij, kar je med drugim razvidno tudi iz različnih oblik, modelov, tehnik poslikav in tehničnih postopkov.

Ostanke mleka so odkrili že na 7700 let starih črepinjah, ostanke sira pa celo na 7200 let starih posodah, so znanstveniki zapisali v strokovni reviji Plos one. Na osnovi analize maščobnih kislin sklepajo, da se je mleko od določenega obdobja naprej predelovalo v trdne izdelke, kot je sir.

Domnevajo, da je razpoložljivost predelanih mlečnih izdelkov, kot je sir, pripomogla k upadu umrljivosti dojenčkov.

Človek je torej začel proizvajati sir že 2000 let prej, ko se je domnevalo doslej – ne torej v bronasti dobi, pač pa že v neolitiku.

Gre za prelomne tehnološke postopke za človeštvo, saj je sir, ki je obstojen dlje časa kot tekoče mleko, zgodnjim kmetom omogočal, da so se lahko naseljevali na hladnejših centralnih in severnejših območjih.

Znanstveniki tudi domnevajo, da je uporaba mleka in mlečnih izdelkov pripomogla k upadu umrljivosti dojenčkov.

Glede na genetske raziskave so bili zgodnji kmetje verjetno občutljivi na laktozo, mleka torej niso prenašali. Majhni otroci v tistem času te težave niso imeli – mleko je bilo zanje stabilen, nizkokaloričen in hranljiv vir hrane. Predelava mleka v jogurt in sir je vsebnost laktoze v živilih zmanjšala, s tem pa je večji del prebivalstva imel koristi od hrane, so zapisali znanstveniki.

Razpoložljivost živalskega mleka je ženskam tudi omogočila, da so prej prenehale dojiti in hitreje vnovič zanosile. Višja stopnja preživetja majhnih otrok je tako skupaj z naraščajočo stopnjo rodnosti očitno ugodno vplivala na demografske spremembe, saj so se ljudje lahko začeli naseljevati na hladnejših severnejših območjih.

 

http://www.dostop.si/Slikevsebina/fotograf.JPGKrog STA
https://i0.wp.com/www.dostop.si/Slikevsebina/fotograf.JPG?w=660splet (vir)

Preberi tudi

Potovanja po Sloveniji med najvarnejšimi

Slovenija se uvršča med sedem najvarnejših držav, po katerih lahko potuješ. Slovenija se ob Danski, …

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja