Izredne novice
Domov / Trendi / Stil / Umazana dejstva o oceanih

Umazana dejstva o oceanih

Plastika je najpogostejši odpadek v oceanih.

Odpadki uničujejo lepote oceanov in življenje morskih organizmov

Ko pomislimo na oceane, pomislimo na prostrano območje čudovite modrine s pisanimi ribami in ogromnimi kiti pod gladino ter glasnimi galebi, ki ga preletavajo. A galeb ima v svojem želodcu koščke plastike, pisana riba se je nemočna ujela v nafto. Ljudje smo tisti, ki s svojim ravnanjem raj oceanov spreminjamo v odlagališče odpadkov.

Čeprav se zdi, da so oceani tako veliki in globoki, da odlaganje odpadkov ne bi smelo imeti  večjih posledic, temu seveda ni tako. Morje res pokriva več kot 70 % našega planeta, a tudi plastike v enem letu proizvedejo okoli 300 milijard ton. Si toliko plastike sploh znaš predstavljati? Večina te plastike konča v izdelkih, ki jih ljudje takoj zavržemo.

Večino odpadkov v oceanih predstavlja ravno plastika. Odpadke kot so plastične vrečke za smeti, plastenke za vodo, slamice, jogurtovi lončki, večina ljudi uporablja vsak dan. A te stvari niso razgradljive. V okolju vztrajajo tisočletje, onesnažujejo naše plaže, uničijo življenje morskim živalim, ki jih te  zamenjajo za hrano.

Poleg plastike predstavlja velik del odpadkov še ena stvar, ki jo mnogi uporabljajo zelo redno. To so cigarete. Tudi cigaretni ogorki povzročajo nemalo težav. Kar dve tretjini vseh cigaretnih ogorkov je neodgovorno odvrženih v naravo. Glavni problem leži v filtrih. Filtri so namreč iz celuloznega acetata. Traja lahko več kot desetletje, da se ta material razgradi.

Na plažah so zelo pogosti cigaretni ogorki.

Prav cigaretni ogorki predstavljajo najbolj pogost odpadek, ki ga najdemo na plaži. Če medtem, ko se brezskrbno sončiš na brisači, pogledaš tla okoli sebe, med pisanimi kamenčki zagotovo opaziš cigaretne ogorke, ki pokvarijo sliko poletne idile.

Cigaretni filtri so bili izumljeni okoli leta 1950, da bi omilili zdravstvene težave, ki jih prinaša kajenje. A hkrati so postali težava za okolje. Kljub temu da je odmetavanje cigaretnih ogorkov v naravi izredno neodgovorno, se večina kadilcev noče odvaditi tega početja.

Za izboljšanje stanja torej ni potrebno veliko. Že s tem, ko odneseš cigaretni ogorek do pepelnika in ga ne vržeš v naravo, lahko pomagaš. Ni vse odvisno od držav in velikih podjetij. Majhni koraki so prav tako pomembni.

 

http://www.dostop.si/Slikevsebina/fotograf.JPGDOSTOP.si / NKB
https://i0.wp.com/www.dostop.si/Slikevsebina/fotograf.JPG?w=660splet (vir)

Preberi tudi

Zakaj imamo ljudje različne tolerance na bolečino?

Od genov do psihološke strukture naše osebnosti. Z bolečino telo zavaruje poškodbo – zakaj smo …

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja