Izredne novice
Domov / Novice / Delo / Nezanesljiv trg ali nezanesljivi mladi?

Nezanesljiv trg ali nezanesljivi mladi?

Delodajalci se ne veselijo prihoda generacije Z na delovna mesta.

Novo generacijo mladih številni delodajalci označujejo za premalo proaktivno in nezanesljivo. Medtem ko vzroke iščejo v odraščanju v objemu zaščitniških staršev in tehnologije, pa se je potrebno ozreti tudi na trenutno stanje na trgu dela.

Na trg dela počasi vstopa nova generacija mladih, v očeh številnih delodajalcev težko obvladljiva in s slabimi delovnimi navadami. Če so še pred desetletjem podobne oznake lepili milenijcem, je zdaj na udaru generacija, rojena po letu 1995, pogosto označena tudi kot generacija Z.

 

Nizka motiviranost, slaba komunikacija in »ghosting«

O najnovejši pridobitvi delovnega trga kar 29 % ameriških menedžerjev verjame, da so težje obvladljivi kot njihovi predhodniki. Anketa APPrise Mobile med okoli tisoč poslovodjami je razkrila še, da podoben delež vprašanih trdi tudi, da je z mladimi delavci težje komunicirati, posledično pa jih ni enostavno izšolati. Nad prihajajočo generacijo pa so zaskrbljeni predvsem milenijci – kar 20 % menedžerjev te generacije je prepričanih, da bodo Z-jevci poslabšali organizacijsko kulturo v podjetjih.

Zaposlitveni trendi se obračajo v prid iskalcev dela.

Tudi pri nas je podoba, ki si jo vodilni ustvarjajo o prihajajoči generaciji, podobna.  Zavod Ypsilon je v svojem projektu Made with Y, ki naj bi mladim pomagal do redne zaposlitve, skupaj s CEED Slovenija lani ugotovil, da celo najbolj proaktivni mladi iskalci zaposlitve izkazujejo manj aktivnosti, kot bi si jo želeli delodajalci. »Delodajalci pri mladih najbolj pogrešajo pro-aktivnost in motiviranost za delo, ne samo v besedah, ampak predvsem v dejanjih,« je o prvih ugotovitvah  takrat zapisal Matej Delakorda (CEED Slovenia), moderator za projekt Made with Y. Obenem je kot ostale ugotovitve  mladih navedel  premalo prilagodljivosti (opravljanje različnih delovnih nalog; izmensko delo; prostorska mobilnost), nezanesljivost, slabe delovne navade, odsotnost entuziazma in samoinicative ter pomanjkanje sposobnosti skupinskega dela in navsezadnje tudi komunikacijskih veščin. V spletnem komuniciranju je namreč glavna prioriteta hitrost, ne več kvaliteta odziva, zato se številni bojijo, da nova generacija ni sposobna premišljenega in utemeljenega komuniciranja v formalnem okolju.

Čez lužo mnogi menedžerji opozarjajo še na nov trend nenapovedane odpovedi, ko se uslužbenec preprosto ne prikaže več na delo in se preneha odzivati na sporočila in klice svojih vodilnih – označili so ga kar z izrazom »ghosting«, pod katerim se skriva tudi ignoriranje sporočil v svetu spletnih zmenkov.

 

Iskanje krivca med vzgojo in pametnimi telefoni

Iz poročanja tujih medijev gre razbrati, da starejše generacije svoje trditve utemeljujejo v pretirano zaščitniški in nagrajujoči vzgoji, ki naj bi je bili Z-jevci deležni bolj kot katerakoli generacija pred njimi. Bila naj bi glavni krivec, da imajo mladi nerealistične predstave o svojem službenem položaju in napredku, ki ga lahko dosežejo v prvih letih zaposlitve. Ne želijo iti počasi, spoznati delovnega okolja in svojih sodelavcev. Dokazovati se želijo že prvi dan in če jim to ni omogočeno, začnejo na službo gledati kot na kratkotrajni prehod, dokler ne najdejo česa boljšega.

Čeprav drugi vzroke za neučakanost mladih na delovnem mestu iščejo v obdanosti s tehnologijo, kjer je takojšen rezultat standard, se zdi, da je splošen konsenz, da je generacija preprosto odrasla v lažjih pogojih in je zato manj pripravljena na prilagajanje.

 

Mlade demotivirajo tudi razmere na trgu

Mladi so večkrat primorani sprejeti slabše, fizično naporne, začasne, pa tudi glede na njihovo izobrazbo manj zahtevne zaposlitve.

Medtem ko se pogosto s prstom kaže na mlade, da niso dovolj aktivni, pa lahko mladi s prstom kažejo na slovenski trg dela, vse prej kot idealen in enostaven. Večkrat so primorani sprejeti slabše, fizično naporne, začasne ali le delne, pa tudi glede na njihovo izobrazbo manj zahtevne zaposlitve. Pereče vprašanje ostaja tudi prekarno delo, za katerega se, kot je večkrat potrdilo tudi vodstvo Gospodarske zbornice, mnogo posameznikov odloči neprostovoljno. Tako se ne zdi več nenavadno, da do takih zaposlitev mladi ne čutijo posebne lojalnosti in navdušenja. Da so časi, ko so se delodajalci ukvarjali s kupom življenjepisov, mimo, je zaslužna tudi nizka stopnja brezposelnosti. V obdobju vlade Mira Cerarja je brezposelnost s skoraj 130 tisoč leta 2014 do lani (2017) padla pod 85 tisoč. Medtem se je brezposelnost mladih v tem mandatu celo prepolovila. Medtem se je brezposelnost mladih v tem mandatu celo prepolovila. Vse manjši razkorak med ponudbo delovnih mest in povpraševanjem lahko pripišemo tudi vse manj številčnim generacijam mladih, ki vstopajo na delovni trg (posledica manjše rodnosti) –  vsako leto se okoli 10.000 več delavcev upokoji, kot pa jih vstopi na trg dela.

 

Iskanje kvalitetnega kadra ni več pasiven proces kot nekoč

Delodajalci morajo vse bolj aktivno iskati primeren kader po vseh mogočih kanalih, a ne gre nujno kriviti neaktivnosti mlade generacije.

Če odmislimo tisti pasivni del generacije, ki nedvomno obstaja, kot je obstajal tudi v vseh predhodnih generacijah in za katerega lahko delodajalci upravičeno trdijo, da ni pozitivna pridobitev za delovno okolje, pa se je na drugi strani kvaliteten mlad kader, še posebej tisti, ki s strokovno ali tehnološko usmerjeno izobrazbo veljajo za močno zaželene, znašel na drugi strani pogajalske mize. Zdaj so mladi tisti, ki izbirajo med ponudbami, zato plača ni več edini motivator. Ker so jim v nekaj klikih enostavno dostopni številni podatki o podjetjih, se pogosto odločajo tudi glede na kulturo in odnose v organizaciji, delovni čas, možnost napredovanja in druge bonitete. S spremembo tradicionalnih vlog iskalca zaposlitve pa za delodajalce nekoč pasivni proces objave oglasa in izbiranja med prijavljenimi kandidati postaja vse bolj aktivno iskanje primernega kadra po vseh mogočih kanalih.

 

http://www.dostop.si/Slikevsebina/fotograf.JPGKlara AVSEC
https://i0.wp.com/www.dostop.si/Slikevsebina/fotograf.JPG?w=660splet (vir)

Oceni članek

Hvala!

User Rating: Be the first one !

Preberi tudi

Mariborčani o prekarizaciji družbe

Kratki filmi na temo oblik dela. Skupina mladih iz Pekarne Magdalenske mreže Maribor je v …

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja