Izredne novice
Domov / Trendi / Znanost / Vse prej kot običajno financiranje raziskav

Vse prej kot običajno financiranje raziskav

Preko množičnega financiranja do sredstev za raziskave.

Špela Gorički je priznana slovenska znanstvenica, ki je pred dvema letoma ustanovila podjetje za znanstvene raziskave. Za raziskave regeneracije možganov pri organizmu Ciona intestinalis, je sredstva zbirala tudi s pomočjo množičnega financiranja.

Gorički je leta 2016 ustanovila lastno podjetje za znanstvene raziskave Scriptorium biologorum – Biološka pisarna. Za ustanovitev podjetja se je odločila po neuspešnem iskanju službe po vrnitvi iz ZDA, kjer je pet let delala kot gostujoča raziskovalka.

Pravi, da ji samostojno delo v okviru lastnega podjetja zelo ustreza, saj je na ta način veliko bolj fleksibilna ter lahko sklepa sodelovanja z najboljšimi raziskovalci na svetu.

Največji izziv na začetku podjetniške poti je bila predvsem pridobitev prepoznavnosti in zaupanja v podjetje. Raziskovalec s podjetjem, ki še nima referenc, namreč težje pride do investitorjev kot raziskovalec na že uveljavljenem inštitutu, zato ima Gorički zelo stroge kriterije, s kom sodeluje, saj si napak ali zaostankov ne more privoščiti.

 

Od raziskav okoljske DNK do regeneracije

V okviru podjetja se je najprej začela ukvarjati z razvojem tehnologije za ugotavljanje prisotnosti živih organizmov v okolju s pomočjo detekcije okoljske DNK oziroma sledenja molekulam DNK, ki jih v okolje sproščajo ti organizmi – iz vode, tal, zraka itd.

V zadnjem času pa nadaljuje raziskave na temo regeneracije možganov, ki jih je opravljala že v času gostovanja v ZDA. Raziskave izvaja v okviru mednarodne raziskovalne skupine na morski biološki postaji Roscoff v Franciji.

Raziskave izvajajo na črevesastem kozolnjaku oziroma Cioni intestinalis, plaščarju, ki je najbližji živeči sorodnik vretenčarjev, kamor se uvrščajo tudi sesalci. Spada med filtratorje, zato se nahaja v onesnaženi morski vodi, kjer se pritrjuje na pomole, kamne, vrvi in čolne.

Gre za organizem, ki je že stoletje modelni organizem za raziskave v razvojni biologiji, zato je zanj razvitih že veliko molekularnih orodij, v zadnjem času pa je priljubljen tudi na področju regeneracijske biologije, saj ima izjemno sposobnost regeneracije.

 

Izjemna sposobnost regeneracije Cione intestinalis

V nasprotju s človeškimi možgani, ki imajo zelo šibko sposobnost regeneracije, lahko Ciona intestinalis popolnoma regenerira možganske celice, in sicer s pomočjo pluripotentnih matičnih celic. Ker je Ciona najbližji živeči sorodnik vretenčarjev, bi informacije, pridobljene v raziskavi, lahko bile pomembne za razumevanje (ne)zmožnosti regeneracije človeških možganov.

Da bi lahko razumeli to izgubo sposobnosti regeneracije pri vretenčarjih in človeku ter to težavo potencialno tudi odpravili, raziskovalci v Franciji poskušajo razumeti, kateri deli regenerativnega aparata so se tekom evolucije pri vretenčarjih spremenili.

Medtem ko je izjemna sposobnost regeneracije Cione že dobro znana, mehanizmi v ozadju tega procesa še niso poznani. Gorički s sodelavci v Franciji zato med drugim ugotavlja lokacijo matičnih celic, ki so vključene v proces regeneracije, signale, ki jih uporabljajo za izvedbo regeneracije, ter gene, ki nadzirajo proces regeneracije.

Rezultati raziskave bodo pomembni v regenerativni in razvojni biologiji, pa tudi na področju rekonstrukcije tkiv in organov.

 

Špela meni, da bi vsi raziskovalci morali poskusiti zbrati vsaj 1000 evrov, da bi videli, kako težko je priti do teh sredstev, ter se zavedali, da ne delajo le zase, temveč da imajo odgovornost do družbe.

 

Do sredstev za raziskave tudi s pomočjo množičnega financiranja

Del sredstev, nekaj več kot 5000 dolarjev oziroma dobrih 4500 evrov, za omenjeno raziskavo je znanstvenica letos zbirala s pomočjo množičnega financiranja. Gre za že drugo raziskavo, za katero je uspešno zbrala sredstva na znanstveni platformi za množično financiranje Experiment. Leta 2016 je namreč na omenjeni platformi zbrala skoraj 6000 dolarjev oziroma skoraj 5300 evrov za raziskavo številčnosti populacije človeške ribice s pomočjo okoljske DNA.

Kot je pojasnila, gre za zelo majhen del sredstev, ki jih potrebujejo za to raziskavo. Za množično financiranje se je odločila predvsem zaradi popularizacije znanosti, »da ljudi informiramo o tem, kaj delamo znanstveniki, jim dajemo možnost usmerjanja, diskusije, podajanja predlogov, hkrati pa predstavlja tudi motivacijo za našo delo, ker to pomeni, da se nekdo zanima za naše delo,« je povedala Gorički.

V prvi vrsti pa gre za osveščanje javnosti, poudarja Gorički, »da javnost spozna, da je znanost pomembna za njihova življenja. Ta raziskava bo vplivala na življenja naših potomcev, morda tudi že naša v nekaj desetletjih.«

Meni, da bi vsak raziskovalec moral preko neposrednega stika z javnostjo zbrati vsaj 1000 evrov, da bi videl, kako težko je priti do sredstev, ter se zavedal, da ne dela le zase, temveč da ima odgovornost do družbe.

Idejo za tovrsten način zbiranja sredstev je dobila v ZDA, kjer je tovrstna praksa zelo razširjena, saj je povezana tudi z velikimi davčnimi olajšavami.

 

Od študija v ZDA do lastnega podjetja v Sloveniji

Po besedah Gorički je v ZDA sistem financiranja znanosti precej drugačen od slovenskega. Če so v Sloveniji mladi po doktoratu prepuščeni sami sebi, zaradi česar jih veliko odide v tujino, je v ZDA zanje zelo dobro poskrbljeno, opaža Gorički.

»Če si kolikor toliko sposoben in produktiven, nimaš problema pridobiti začetnih sredstev, ki lahko segajo v več milijonov, da si ustvariš laboratorij in začneš delati resno znanost, kar pomeni da v letu, dveh lahko objavljaš v najbolj zahtevnih revijah, kar spet prinaša nova sredstva,« je povedala raziskovalka.

Sama si je po izobraževanju v ZDA želela poiskati delo v Sloveniji, kar je bilo zelo težko, zato se je odločila za ustanovitev lastnega podjetja.

Trenutno dela na treh projektih na temo okoljske DNA. Nadaljujejo z raziskavami človeške ribice, s katerimi so začeli že pred petimi leti, poleg tega raziskujejo izjemno redko in ogroženo jamsko školjko, na področju donavskega porečja pa bodo poskušali okrepiti populacijo izjemno ogrožene vrste jesetra, ki naj bi iz donavskih pritokov izginila v zadnjih 50 letih.

Sredstva in materialno podporo za svoje raziskave Gorički pridobiva predvsem s strani domačih in tujih podjetij, kot so denimo Labena, Postojnska jama ali podjetje Stichting Aeracura, znanstveno-raziskovalnih inštitucij, kot so ZRC SAZU, University of Maryland (ZDA) in Sorbonne Université (FR) ter premožnejših posameznikov, predvsem iz ZDA.

 

O dr. Gorički

Gorički je doktorica bioloških znanosti, svoj doktorat pa je pridobila na Oddelku za biologijo Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani. Po doktoratu je kot gostujoča raziskovalka delala na Oddelku za biologijo Univerze Marylandu v ZDA ter v Morskem biološkem laboratoriju Woods Hole, v Massachusettsu v ZDA. Po vrnitvi v Slovenijo se je do ustanovitve podjetja preživljala s sezonskim delom v naravovarstvu, natakarstvu, vrtnarstvu in sadjarstvu.

Poleg zagotovila, da je sposobna preživeti z lastnim delom v povsem praktičnih poklicih, danes vse te izkušnje, predvsem pa nepozabno delo za tekočim trakom, prenaša v organizacijo dela v lastnem podjetju. Še naprej pa veliko svojega časa in sredstev vloži v prostovoljstvo na področju naravovarstva.

 

http://www.dostop.si/Slikevsebina/fotograf.JPGKrog STA
https://i0.wp.com/www.dostop.si/Slikevsebina/fotograf.JPG?w=660splet (vir)
http://www.dostop.si/Slikevsebina/fotograf.JPGSTA – Slovenska tiskovna agencija

Preberi tudi

Insight uspešno pristal na Marsu

Prvi pristanek na Marsu po letu 2012. Na Marsu je uspešno pristalo robotsko plovilo Insight ameriške …

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja